1. SPLOŠNO O TEŽAVAH Z VLAGO

Vse pogosteje se srečujemo s pojavom vlage in plesni v posameznih stanovanjskih enotah, še posebej v jesenskem in zimskem času. Kot lastnik si želimo, da bi bilo bivanje v stanovanju, ki vam je bilo dodeljeno, čim bolj kvalitetno. S tem namenom vam podajamo priporočila glede plesni in vlage ter navodila kako le to zmanjševati oz. preprečevati s samo uporabo stanovanja.
Razlogov za nastajanje plesni je lahko več, in sicer povečana relativna vlažnost v prostoru (več kot 60 %), prenizka sobna temperatura, pomanjkljivo prezračevanje, prisotnost toplotnih mostov, pojav kapilarne vlage, poškodbe na sami konstrukciji objekta ali puščanje vodovodne inštalacije. Najpogostejši vzrok pojava plesni pa je največkrat zaradi čezmerne vlažnosti v prostoru in neustrezne notranje sobne temperature. Še posebej izpostavljeni prostori, kjer se pojavlja povečana relativna vlažnost so spalnice, kopalnice in kuhinje. Potrebno se je zavedati, da uporabniki stanovanja proizvedemo največ vlage v samih prostorih z uporabo (kuhanje, likanje, pranje perila, sušenje perila, okrasne lončnice z zemljo), dihanjem ter znojenjem. Plesen se v večini primerov pojavi na najbolj izpostavljenih delih konstrukcije oz. na delih, kjer so zidovi najhladnejši. Na teh predelih prihaja do kondenzacije vodne pare in posledično do vlaženja sten ter nastajanja plesni. Povišana relativna vlažnost prostorov, neprimerno ogreto stanovanje in nezadostno prezračevanje so pogoji, ki omogočajo nastajanje plesni.

2. PRIPOROČILA ZA IZBOLJŠENJE ZRAKA V STANOVANJU

Priporočila, s katerimi lahko pripomoremo k izboljšanju mikroklime v samem stanovanju in tako preprečimo ali zmanjšamo vlago oz. nastajanje plesni, so:

• Primerno ogrevanje prostorov (priporočena dnevna temperatura je med 20 in 22 stopinj Celzija).
• Primerno naravno prezračevanje prostorov. To pomeni, da od dva do trikrat na dan prezračimo prostore tako, da ustvarimo prepih, z na stežaj odprtimi okni (v trajanju od 3-5 min). Če bi jeseni in pozimi želeli doseči enak učinek z nagib odprtimi okni, bi prezračevanje moralo trajati bistveno dlje časa. Prav tako bi po nepotrebnem hladili konstrukcijo ob oknu, to pa bi posledično privedlo do kondenzacije vodne pare na površini, ki se podhladi pod rosiščem temperature. Naslednja faza je pojav vlage in plesni na predelu okrog okna. Prezračevanje z nagib odprtimi okni je primerno v spomladanskem in poletnem času. V kolikor bo prezračevanje v jesenskem in zimskem času pravočasni, redno in primerno kratkotrajno, se bo dejansko zamenjal le zrak v prostoru, akumulirana toplota pa se bo skoraj povsem ohranila. Svež ima majhno toplotno kapaciteto in se bo zelo hitro segrel na želeno temperaturo. Prezračevanje z na stežaj odprtimi okni za kratek čas ne bo povzročilo pretirano povečane rabe energije za ogrevanje.
• Priporočljiva relativna vlažnost prostorov se giblje med 40 % in 60 %. To lahko kontroliramo s cenovno dostopnimi vlagomeri oz. higrometri.
• Dosledno zapiramo vrata kopalnice oz. prostorov, kjer proizvedemo največ vlage. Vsekakor pa je te prostore po uporabi potrebno prezračiti, da odstranimo odvečno vlago.
• Pri kuhanju uporabljamo pokrovke in vključimo napo.
• V kolikor imamo v prostorih veliko rastlin v lončnicah, je priporočljivo, da na zgornjo plast zemlje v cvetličnem lončku nasujemo do dva centimetra peska, ki preprečuje hlapenje vode.
• Pohištvo mora biti odmaknjeno od zidov, da je omogočeno nemoteno gibanje zraka. Še posebej je to potrebno upoštevati, ko imamo pohištvo postavljeno ob zunanje obodne zidove.

• Na okužene površine nanesemo sredstvo za odstranjevanje plesni in jih, ko se posušijo, mehansko očistimo. Ko so razkužene površine suhe, jih lahko prepleskamo s posebnimi barvami, ki so odporne na zidno plesen.
• Uporabimo lahko tudi mobilne odstranjevalce vlage, ki ne potrebujejo električne energije, ali kondenzacijske električne razvlažilce.
• Pohištvo, na katerem je že vidna plesen, obrišemo z vlažno krpo in ga osušimo. Pri tem lahko uporabimo tudi posebna čistila za ta namen.

V kolikor se ugotovi, da gre za toplotne mostove, ki jih je mogoče sanirati ali za poškodbe gradbene konstrukcije objekta ali pojav kapilarne vlage ali poškodovane vodovodne inštalacije, se bo ustrezno vključilo kompetentne strokovnjake, ki bodo podali strokovno mnenje in ustrezne predloge za sanacijo.
Vseh virov vlage v stanovanju ne morete odpraviti, vendar pa lahko občutno zmanjšate njihov učinek, v kolikor upoštevate priporočila. V kolikor je stanovanje projektirano in grajeno tako, da ga je pozimi možno ogreti na primerno temperaturo in prostore ustrezno prezračiti (naravno ali mehansko), potem je v veliki meri za nastanek plesni in vlage odgovoren uporabnik.